Vlaknine so pomemben del zdrave prehrane, saj prispevajo k zdravju prebavil, uravnavajo prebavo in podpirajo rast koristnih črevesnih bakterij. Vendar se pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), pogosto pojavlja vprašanje, ali je treba vlaknine omejiti ali celo povsem izločiti iz prehrane.
Vloga vlaknin pri zdravju črevesja
Vlaknine so sestavljene iz neprebavljivih ogljikovih hidratov, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah in polnovrednih žitih. Delimo jih na topne in netopne vlaknine:
Topne vlaknine (npr. v ovsu, jabolkih, stročnicah) v črevesju tvorijo gelasto snov, ki upočasni prebavo in prispeva k boljši absorpciji hranil.
Netopne vlaknine (npr. v pšeničnih otrobih, nekateri zelenjavi) povečujejo volumen blata in pospešujejo prebavo.
Pri zdravih ljudeh vlaknine podpirajo rast koristnih bakterij in prispevajo k nastanku kratkoverižnih maščobnih kislin (SCFA), kot je butirat, ki ima protivnetne lastnosti in podpira celjenje črevesne sluznice.
Ljudje s KVČB imajo pogosto zmanjšano raznovrstnost bakterij v črevesju, kar pomeni, da verjetno ne prejemajo dovolj koristnih stranskih produktov, ki jih ti mikrobi proizvajajo. Raziskave so pokazale, da ob pomanjkanju vlaknin nekatere bakterije začnejo uživati zaščitno plast sluzi, ki varuje črevesno pregrado. Ta plast je pri ljudeh s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom že naravno zmanjšana. Poleg tega prisotnost koristnih bakterij, ki se hranijo z vlakninami, pomaga vzdrževati nižje število škodljivih bakterij, kot je E. coli, ki jih je pri bolnikih s KVČB pogosto več.
Vlaknine in KVČB: omejiti ali ne?
Pri bolnikih s KVČB lahko vlaknine povzročajo težave, še posebej med zagonom bolezni, ko je črevesna sluznica močno vnetna in občutljiva. Takrat lahko preveč vlaknin draži črevesje in poslabša simptome, kot so driska, bolečine v trebuhu in napihnjenost. Vendar dolgoročno izogibanje vlakninam ni priporočljivo, saj so številne raziskave pokazale, da imajo vlaknine pomembno vlogo pri zmanjševanju vnetja in preprečevanju ponovitev bolezni.
Kakšne vlaknine so primerne za bolnike s KVČB?
Med zagonom bolezni se pogosto priporoča zmanjšanje vnosa netopnih vlaknin, ki lahko dodatno dražijo črevesje. Po drugi strani pa lahko topne vlaknine pomagajo stabilizirati prebavo in zmanjšati vnetje. Nekatere raziskave kažejo, da prehrana, bogata s topnimi vlakninami, prispeva k višjim ravnem butirata, ki ima zaščitni učinek na črevesno sluznico.
Koristni viri vlaknin pri KVČB:
Banane, kuhano korenje, bučke, olupljen krompir
Ovseni kosmiči, kuhan riž
Stročnice v manjših količinah (npr. leča, če je dobro kuhana)
Fermentirana živila (npr. kefir, jogurt), ki podpirajo črevesno floro
Vlaknine, ki lahko povzročajo težave:
Surova zelenjava (npr. zelje, brokoli, cvetača)
Oreščki, semena
Polnozrnata živila, neolupljeno sadje
Stročnice v večjih količinah
Kako vključiti vlaknine v prehrano pri KVČB?
Namesto popolne izločitve vlaknin je bolj smiselno prilagajanje vrste in količine vlaknin glede na stanje bolezni. Priporočljivo je:
Med zagonom bolezni: izbirati bolj prebavljive vlaknine (olupljena kuhana zelenjava, kompoti, pireji) in se izogibati netopnim vlakninam.
V obdobju remisije: postopno uvajati več vlaknin in spremljati odziv telesa.
Priprava hrane: Kuhanje, dušenje in miksanje zmanjšajo draženje črevesja.
Hidratacija: Dovolj tekočine je ključnega pomena za prebavo vlaknin.
Zaključek
Vlaknine niso sovražnik bolnikov s KVČB, vendar je treba njihov vnos prilagoditi glede na fazo bolezni. Med zagonom je priporočljivo omejiti netopne vlaknine, medtem ko so topne vlaknine lahko koristne. Ključnega pomena je individualen pristop in opazovanje lastnega odziva na prehrano, po možnosti pod nadzorom strokovnjaka. Namesto popolne izločitve vlaknin je bolj smiselno postopno uvajanje primernih virov vlaknin za dolgoročno podporo zdravju črevesja.
Viri:
Canani, R. B. (2011). Potential beneficial effects of butyrate in intestinal and extraintestinal diseases. World journal of gastroenterology, 17(12), 1519–1528. https://doi.org/10.3748/wjg.v17.i12.1519
Parada Venegas, D. (2019). Short Chain Fatty Acids (SCFAs)-Mediated Gut Epithelial and Immune Regulation and Its Relevance for Inflammatory Bowel Diseases. Front. Immunol. 10, 277.
Nishida, A. (2018). Gut microbiota in the pathogenesis of inflammatory bowel disease. Clin J Gastroenterol. 11(1):1-10. doi: 10.1007/s12328-017-0813-5.
Johansson, M. E. (2014). Mucus layers in inflammatory bowel disease. Inflamm Bowel Dis. 20(11):2124-31. doi: 10.1097/MIB.0000000000000117.
Palmela, C. (2018). Adherent-invasive Escherichia coli in inflammatory bowel disease. Gut 67, 574-587.
Brotherton, C. S. (2016). Avoidance of fiber is associated with greater risk of Crohn’s disease flare in a 6-month period. Clin Gastroenterol Hepatol. 14(8):1130–6.
Chiba, M. (2010). Lifestyle-related disease in Crohn's disease: relapse prevention by a semi-vegetarian diet. World journal of gastroenterology, 16(20), 2484–2495.
Hallert, C. (2003). Increasing Fecal Butyrate in Ulcerative Colitis Patients by Diet: Controlled Pilot Study, Inflammatory Bowel Diseases, 9(2), 116–121. https://doi.org/10.1097/00054725-200303000-00005
Komentarji
Objavite komentar